Znotraj didaktičnih modulov, ki se jih uporablja v šolah (tradicionalnih, aktivnih, tehničnih), se interaktivni model kaže kot najbolj dovzeten za nujne potrebe pri vključevanju učencev v neprivilegiranih okoliščinah, kot omenjeno v prvi enoti. 

Ta model predvideva vzajemno interakcijo vseh subjektov, vključenih v didaktično izkušnjo in formalizacijo. Motivacija in subjektivna čustva udeleženih v izkušnjo so začetna točka, preko katere raziskovanje in uvedba kompetenc zaživijo, in tako predstavljajo alternativo pasivnemu sprejemanju vsebine. V takšni didaktični aktivnosti se pozornost vzdržuje med samim procesom doseganja rezultatov, ne samo v stremljenju do cilja. Učenci so vključeni v skupinsko izkušnjo, ki jo vodijo spoštovanje in poslušanje, kakor tudi osebno uresničevanje. Da bi to omogočili, morajo učitelji/izobraževalci ustvariti vez z vsakim učencem ter ozračje vzajemnega zaupanja in deljenja v skupini, da s tem podprejo proces učenja.

S poudarkom na odnosih (učitelj-učenec, učitelj-razred, učenec-učenec) in na kontekstu, v katerem se učenje dogaja, naslednja lekcija predlaga nekaj orodij, aktivnosti in strategij, ki lahko učiteljem pomagajo vzpostaviti primerno vez in ozračje, s tem razvijati sposobnosti in osebne potenciale učencev, ob tem pa podpreti proces učenja.


Zuletzt geändert: Montag, 21. Januar 2019, 17:38