Če so ključne kompetence del učnega načrta, morajo biti tako učenci kot njihovi šolski dosežki ocenjeni. Če upoštevamo prečno lastnost zadnjih petih ključnih kompetenc, bi morala njihova ocena biti posebej upoštevana, saj orodja za merjenje jezikovnih kompetenc (maternega jezika in tujih jezikov) in matematičnih/inženirskih/tehnoloških kompetenc obstajajo. V primerjavi s tistimi npr., kjer 'se učijo učiti', se le-te lahko razvijejo samo v kompleksnih problematičnih situacijah, ki ne samo, da prisilijo učenca, da uporabi, kar se je naučil, ampak da se tudi vključi v novo učenje. To se lahko zgodi samo, če je učenec prisiljen, da razmisli, kaj od njega - kar se tiče njegovega znanja in veščin - zahteva določen kontekst in da razume, da mu ne bi uspelo brez novega učenja. Podobne situacije lahko ustvarimo s pomočjo projektov znotraj resničnega življenja. Da ustvarimo takšne učne situacije v šolah in da imajo učinek, so potrebne določene kompetence in inovativno učno okolje, zato je priporočljivo, da neizkušene šole povabijo izkušene zunanje sodelavce, ki bi skupaj z vodstvom šole spodbudili inovativnost in eksperimentiranje.

Specifični predlogi za ovrednotenje in ocenjevanje so dani po vsaki ključni kompetenci v Sklopu 2, ki temelji na “Assessment of Key Competence”, Dublin 19-20 March 2013, Tapio Säävälä, European Commission – DG Education and Culture and the EUROPEAN AGENDA FOR CULTURE “WORK PLANS FOR CULTURE” 2015-2018/2011-2014, ki ga je decembra 2015 razvila delovna skupina strokovnjakov za razvoj ključnih kompetenc iz držav članic EU (“Cultural awareness and expression”).

Prenos:
Practical ideas for assessment of transversal key competences – the ELLI instrument.

Last modified: Monday, 21 January 2019, 12:44 PM